- kröga
- verbum
1. drikke spiritus (hverdagssprog/slang)
Tobias sover hela dagarna och krögar på kvällarna
T. sover om dagen og drikker om aftenen
Svensk-dansk ordbog. 2014.
kröga
Look at other dictionaries:
krōga? — *krōga? germ., Substantiv: nhd. Schenke, Krug ( Maskulinum) (2); ne. inn; Rekontruktionsbasis: got., ae., afries., as., ahd.; Etymologie: idg.?; … Germanisches Wörterbuch
króg — a m (ọ̑) 1. geom. lik, ki ga omejuje krožnica: izračunati obseg, ploščino kroga; polmer kroga; središče kroga / točka na obodu kroga / istosrediščni krogi // sklenjena krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča: narisati krog s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okrógel — gla o [ǝu̯] prid. (ọ) 1. ki ima obliko kroga: rastlina z okroglimi listi; plošča je okrogla; deblo je v prerezu okroglo / ima okrogel obraz, okrogle oči / pecivo okrogle oblike // ki ima v prerezu obliko kroga ali dela kroga: okrogel steber /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakrožíti — in zakróžiti im dov. (ȋ ọ) 1. začeti krožiti: okrog zemlje bo zakrožil nov satelit / zrak spet zakroži 2. nav. ekspr. narediti pri premiku krogu podobno pot: nad njimi zakroži orel / plesalca zakrožita nekajkrat po dvorani / zakrožiti s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
epicikloída — e ž (ȋ) geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po zunanji strani drugega kroga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hipocikloída — e ž (ȋ) geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po notranji strani drugega kroga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izsèk — éka m (ȅ ẹ) 1. prostor, ki je izsekan: proga poteka po globokem izseku 2. posamezen del, izsekan, izločen iz česa: izsek kosti / razstava je le ozek izsek slikarjevega dela; drama prikazuje izsek iz vaškega življenja / dogajanje v romanu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jêdro — a s (é) 1. notranji del semena: pregriznila je zrno, jedro je bilo že trdo; jedro in lupina / redko tolkla sta orehe in jedla jedra jedrca; pren. Poznam nekaj njegovih kolegov, povsem praznih ljudi, brez čustev in fantazije. Sama lupina brez… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krožíti — in króžiti im nedov. (ȋ ọ) 1. gibati se po kakem ustaljenem, sklenjenem, krogu ali elipsi podobnem tiru: zemlja kroži; sateliti krožijo okrog zemlje / v vesolju krožijo zvezde / točka kroži po obodu kroga // krožno se gibati: zrak kroži; voda… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obòd — óda m (ȍ ọ) 1. zunanji del kakega predmeta, navadno okroglega: kamnit obod pri vodnjaku; obložiti obod tople grede; popraviti obod škafa; dno in obod posode / obod kolesa // temu podobna priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obróč — a m (ọ̑) 1. ozka ploščata priprava v obliki kroga, s katero se a) stiskajo, povezujejo posode: obroč je počil; izdelati obroč; nabijati obroče na sode; leseni, železni obroči; velik obroč; žalost ji stiska srce kot obroč b) obdajajo kolesa:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
